Trendi, novosti in nove tehnologije

Tresla se je gora in prišel je GDPR…. Kdo pa bo kaznovan?

Od  | 

Ste tudi vi pošiljali svojim uporabnikom prošnje za ponovno potrditev njihovih soglasij? Ali pa ste nonšalantno izpustili to proceduro? Zagotovo pa ste kot prejemniki v svoje “nabiralnike”, praktično zadnji dan, prejeli številne različice poskusov približati se zahtevam GDPR, prošnje, malo manj kot moledovanja in celo grožnje, da ostanemo v stikih…Seveda, priletela so tudi kreativna pisanja.

Izpleni teh ponovnih pridobitev oziroma potrditev soglasij je zelo nizek odstotek teh, ki so bili prej v kontaktnih seznamih oziroma kot raje rečemo, bazah. Pa saj priznajte, tudi vi niste uspeli prebrati te poplave obvestil in potrjevati soglasij. Verjetno ste se “usmilili” res redkih.

Kaj pa sedaj in kako dalje?

Tresla se je gora in zaenkrat še nismo slišali za odmevno afero, ki ni v skladu z GDPR. Morda se je gora tresla zaman ali pa nas je večina vse uredila po “regelcih”. Prav je, da vsi, ki imamo in imate pod okriljem osebne podatke, zanje ustrezno skrbimo. Za tem stojimo in enako pričakujemo od upravljalcev naših osebnih podatkov.

Kaj vse pa so osebni podatki?

Osebni podatki obsegajo ime, priimek, naslov, datum rojstva, kot tudi osebne interese, edinstvene identifikatorje, digitalni odtis in še več. GDPR med osebne podatke po novem uvršča tudi lokacijske podatke, spletne identifikatorje in genetske podatke. Ob podaji soglasja mora imeti posameznik možnost, da se seznani z nameni obdelave svojih podatkov, torej z informacijo o tem, za kaj vse se bodo njegovi podatki uporabljali.

Pa vendar, ali je bila potrebna borba za klik na prav naše soglasje v morju vseh “last-minute” pošiljateljev? Soglasje se pogosto napačno razumeva kot obvezna (če ne celo edina) osnova za upravičenost zbiranja podatkov in procesiranja za oglaševanje na osnovi podatkov. Primarno se tako oglaševanje nanaša bolj na legitimne interese kot na soglasje in v večji meri se naj bi to obdržalo tudi po uveljavi GDPR.

Pravniki si še vedno niso čisto enakega mnenja, kako bi interpretirali GDPR za prenos v vsakdanjo poslovno prakso. Tehnična stroka se odziva podobno. Kolikor mnenj, toliko interpretaciji – kaj se mora, razume, kako implementira v praksi. Inšpektorji – enaka zgodba.

Čakali smo in kukali za “sosedove planke”, kako bodo to naredili drugi. Morda so tudi sporočila za potrjevanje soglasij zato prihajala v zadnjem času, ter so bila narejena po vzoru velikih in “boljših”.

Businessman kicked by his boss big foot

Businessman kicked by his boss big foot

Pa še ta dokazovanja, kdo nam je zares podal soglasje ter da ni prišlo do zlorabe? Preverjanje je lahko tehnološko zelo zahtevno in ali je družba pripravljena na uporabo elektronskih certifikatov? Pa saj vemo, da se uporabljajo izključno, ko je to res nujno potrebno. Želimo si napredek, a vedno bolj stopamo nazaj. Ovire postavlja “država”, ki zateguje, a vzporedno ne potrjuje tehnološko naprednih rešitev, ki bi nam življenje vsem olajšale.

In kdo bo dobil kazen?

Poznate že koga, ki so ga obiskali inšpektorji v povezavi z GDPR, ali pa celo – da je prejel kazen? Kdo se naj same kazni zares sploh boji in kdo nosi odgovornost? Saj vemo, da se bo pri denarju ustavilo. Ali bo zopet vse pristalo na plečih končnih izvajalcev (obdelovalcev), dokazna gradiva, krivde in kazanja s prsti? Zato pa tudi se pojavlja strah pred GDPR, saj je to povezano z negotovostjo, kaj in kako je prav, da se izognemo nevšečnostim… In te grozne grožnje – kazni, ki nas lahko pahnejo ob posel, zaposlitev, položaj… In na koga se zares obrniti? Kdo ima prav in kdo postavlja prava pravila igre s svojo interpretacijo uredbe, so to resnično pravniki ali bodo v praksi inšpektorji? Ste vsem zaposlenim dali jasna navodila kako morajo rabnati, glede na pogodbena določila, ki ste jih “pravniško” zahtevali in podpisovali?

Kako pa bomo sedaj prodajali?

Pridobivanje pravih kontaktov je bilo pomembno tudi prej, pa vendar pod motom “škoditi ne more”, smo shranili in dodali v bazo čim več. Od sedaj bo pravilo res, da je kvaliteta pred kvantiteto. Več energije bomo morali usmeriti v “inbound”, da bomo znali pritegniti tiste, ki so resnično vroč potencial za naš posel.

Ciljano oglaševanje na podlagi osebnih podatkov ne bo najboljša možnost, ker bosta osnovni težavi: oteženo pridobivanje zadostnega obsega soglasij ter v večini primerov težavnost zagotavljanja varnosti podatkov.

19_zvestoba

Nasvet

Ne uporabljajte osebnih podatkov za ciljano oglaševanje. Uporabljajte pa ciljano segmentiranje, saj združuje ciljne skupine na način, da ne izpostavlja posameznikov. V nadaljevanju jim ponudite konkreten razlog, zakaj se jim splača vam zaupati svoje podatke in ostati v stiku. V vsakem primeru ne izkoriščajte zaupanja. Pa ne prednostno zaradi zagrožene finančne kazni, temveč ker si želite kvalitetnih sledilcev, ki imajo visok potencial postati in ostati vaše stranke. Prepoznajte nato njihove želje in se potrudite zanje. Zagotovite jim izjemno uporabniško izkušnjo. Bogato boste nagrajeni – z zvestobo in takšni potem postanejo tudi vaši ambasadorji.

Tukaj pa ste potem našli zlato jamo širjenja pozitivnega glasu o vas, poslovno vam to omogoča širjenje prodaje in rast poslovanja… in še to, ta način vas takrat dodatno nič ne stane, prinese pa veliko, največ.

 

Deli
Share on FacebookShare on Google+Pin on PinterestShare on LinkedInTweet about this on Twitter

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


8 − 4 =

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>